Gospodarsko pravo
Gospodarsko pravo je sestavni del civilnega prava in se ukvarja predvsem s pravnimi pravili, subjekti in institucijami, ki se nanašajo ali so povezane z gospodarskimi družbami in gospodarskim sistemom (nacionalnim in nadnacionalnim) kot celoto. Pisarna se intenzivno ukvarja z delovanjem in organizacijo gospodarskih subjektov ter ponuja storitve glede ustanovitvenih aktov in aktov preoblikovanja gospodarskih družb, prav tako pa se pisarna ukvarja z sestavljanjem pogodb in ostalih aktov, s katerimi družbe vstopajo v pravna razmerja z drugimi subjekti. Pisarna nudi zastopanje gospodarskih družb pri zagotavljanju izpolnitev obveznosti iz razmerij z drugimi pravnimi subjekti ter izterjavi dolgov po sodni poti, kot tudi vse ostale storitve v zvezi z gospodarskim in davčnim pravom

• statusno pravo ali pravo družb (obligacijska in korporacijska pravna razmerja, v širšem smislu obsega poleg prava gospodarskih družb tudi statusno ureditev specifičnih pravnih subjektov, kot so zavodi, zadruge, ustanove, ipd.)
• pogodbeno gospodarsko pravo (gospodarske pogodbe so predvsem zaradi profesionalnosti subjektov, ki jih sklepajo, urejene s posebnim pravnim režimom, drugačnim od splošnega pogodbenega prava)
• podjetniško pravo (zajema pravila o poslovanju podjetij, osnovnih dolžnostih vodenja računovodstva ter poročanja o poslovanju pristojnim organom, ter tudi pravila o ravnanju pri likvidaciji podjetij ali njihovem prenehanju brez likvidacije)
• insolvenčno pravo (ki zajema postopke povezane z insolventnostjo - stečaj, prisilna poravnava)
• trgovinsko pravo (posebno pravo trgovcev oziroma subjektov, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo pretoka blaga in storitev, za opravljanje le-te potrebnim transportom in drugimi povezanimi dejavnostmi; uporaba uzanc, INCOTERM-s klavzul, izoblikovani pojmi dobrih poslovnih običajev, ipd.)
• mednarodno gospodarsko pravo (uporaba številih mednarodnih pravnih aktov, ki so rezultat delovanja številnih gospodarskih asociacij, ki se trudijo področja gospodarskega prava poenotiti, kar omogoča lažje poslovanje med subjekti z različnih koncev sveta)
• pravo intelektualne lastnine (avtorsko pravo in pravo industrijske lastnine-patentno pravo, blagovne in storitvene znamke, vzorci, modeli,…)
• konkurenčno pravo (zlasti urejeno z zakonodajo EU)
• pravo vrednostnih papirjev (delnice, obveznice, menično in čekovno pravo, ter ostale oblike novodobnih vrednostnih papirjev)
• pravo bank, zavarovalnic, investicijskih skladov in družb za upravljanje (posebna ureditev teh subjektov v širšem smislu sodi v gospodarsko pravo, čeprav gre za specifične subjekte, podrejene posebnim pravilom predvsem bančnega prava)
• registrsko pravo (ureja postopke in pravila Sodnega registra, v katerem se vodijo vsi gospodarski subjekti in drugi subjekti, za katere zakon tako določa).

Civilno pravo
Civilno pravo sodi v sfero zasebnega prava, v okviru katerega so si subjekti praviloma prirejeni. Ureja odnose in razmerja med posamezniki ter je pretežno dispozitivno, kar pomeni, da je prepuščeno ureditvi v teh razmerjih sodelujočih subjektov samih. Civilnopravno področje je v širšem pogledu najobsežnejše pravno področje, saj v grobem obsega:

• obligacijsko pravo (pravo ki ureja pravice in obveznosti subjektov, ki vstopajo v medsebojna razmerja praviloma na podlagi pravnih poslov ali ravnanj, ki vzpostavijo med njimi obligacijsko razmerje)
• stvarno pravo (pravo, ki ureja posest in pravice na stvareh, to so lastninska pravica in pravice na tuji stvari – služnosti, stavbna pravica, zemljiški dolg, zastavna pravica, in stvarno breme)
• dedno pravo (prehod lastninske pravice, ter podedljivih pravic in obveznosti na drugega zaradi smrti imetnika)
• nepravdno pravo (ureja status posameznikov, ter podobne pravne zadeve, ki ne predstavljajo spora med subjekti)
• pravo osebnostnih pravic in zagotavljanja varstva osebnih podatkov
• družinsko pravo (ureja status posameznikov, zakonsko zvezo, izvenzakonsko skupnost, premoženjska razmerja med zakonskima ali izvenzakonskima partnerjema, razmerja med starši in otroci, rejništvo, skrbništvo, posvojitev,…)
• gospodarsko pravo (obširno v nadaljevanju).

Civilno pravo je zaradi življenjske dinamike in raznolikosti razmerji, ki nastajajo med posamezniki vsakodnevno, izjemno široko in razvejano. V pisarni s poglobljenim poznavanjem področij civilnega prava strankam pomagamo s svetovanjem in zastopanjem v pravnih razmerjih ali pri sklepanju poslov, pripravimo potrebno dokumentacijo za sklepanje poslov civilnega prava, nudimo pravna mnenja, razlage in posredovanje pri dogovarjanju sprtih strani, pripravljamo predloge poravnav, ali pa svetujemo in zastopamo stranke v sodnih postopkih na vseh stopnjah.

Pravo javnega naročanja
Javna naročila so skupnost pravnih dejanj, s katerimi država in largu sensu na podlagi premoženjskopravnih razmerij nabavlja blago, oddaja storitve ali izvaja gradnje po predpisanem postopku. Pravila o javnem naročanju omejujejo osebe javnega sektorja in ponudnike pri izbiri pogodbene stranke in pri določanju vsebine pravnega posla z obveznostjo izvedbe posebnega postopka, to je postopka javnega naročanja. V pogodbena razmerja z javnim sektorjem predpisi o javnem naročanju posegajo s tem, da določajo nekatera obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj.

Področje javnega naročanja definirajo predvsem na pravila, določena za oddajo naročil na klasičnem sektorju, kot ga ureja Direktiva 2004/18/ES in na njeni podlagi sprejeti ZJN-2, na Direktivo 2004/17/ES in ZJNVETPS, ki urejata oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (t.i. »infrastrukturnem« ali »sektorskem« področju), to izjemno dinamično podvejo gospodarskega prava pa pomembno oblikuje judikatura Sodišča EU in drugih organov, ki sprejemajo usmeritve in odločitve v postopkih javnega naročanja.

Odvetniška pisarna sodeluje s ponudniki ali naročniki v vseh fazah postopka javnega naročanja, revizije javnih naročil in pri pripravi vseh aktov v zvezi z izvedbo pogodbe sodeluje pri pripravi vseh aktov. Pisarna je specializirana za svetovanje, zastopanje ponudnikov ali naročnikov v postopkih javnih naročil pred naročnikom, Državno revizijsko komisijo, Evropsko Komisijo in Sodiščem EU ter za pripravo pravnih mnenj v teh postopkih.

Javno-zasebno partnerstvo
Javno-zasebno partnerstvo obsega različne oblike sodelovanja med javnimi organi in poslovnim svetom, katerih cilj je zagotoviti zasebno iniciativo za financiranje, upravljanje, vzpostavitev, prenovo, vodenje ali vzdrževanje infrastrukture oziroma izvajanje javnih storitev in za katerega so značilne dolgoročne pogodbe ter delitev tveganja in učinkov poslovanja. Po vsebini predstavlja javno-zasebno partnerstvo na eni strani zasebna vlaganja v javne projekte, na drugi pa javno sofinanciranje zasebnih projektov, ki so v javnem interesu.

Pri javno-zasebno partnerstvu sicer ne gre za enotno definiran pravni pojem in čeprav so koncesijske pogodbe pretežna in najprimernejša oblika teh projektov, pojem ne izključuje javno-naročniških odnosov, v kolikor so za takšno razmerje izpolnjene predpostavke (zlasti delež javnofinančnih sredstev). Kolikor nosi javni partner večino ali celotno gospodarsko tveganje izvajanja javno-zasebnega partnerstva, se partnerstvo, ne glede na poimenovanje oziroma določbe posebnega zakona, ne šteje za koncesijsko, temveč za javno-naročniško.

Razmerje javno-zasebnega partnerstva lahko izvaja kot:

• razmerje pogodbenega partnerstva (pogodbeno partnerstvo), ki ima lahko naravo bodisi koncesijskega razmerja (koncesijsko partnerstvo) bodisi javno-naročniškega razmerja (javno-naročniško partnerstvo) in
• razmerje statusnega (institucionalno, equity) partnerstva.

Pravo koncesij
Koncesije in javno-zasebno partnerstvo predstavljajo dva, večinoma, vendar ne nujno prekrivajoča se koncentrična kroga. Koncesija je s koncesijsko pogodbo urejeno dvostransko pravno razmerje med državo oziroma lokalno skupnostjo kot koncedentom in pravno ali fizično osebo kot koncesionarjem, v katerem koncedent podeli koncesionarju praviloma posebno ali izključno pravico:

• izvajati gospodarsko javno službo, kar lahko vključuje tudi zgraditev dela ali celotne infrastrukture, potrebne za izvajanje te gospodarske javne službe (koncesija gospodarske javne službe), razen če gre za razmerje med koncedentom in pravno osebo javnega prava, ki je v skladu z zakonom ustanovljena za izvajanje te gospodarske javne službe
• izvajati javno službo, ki v zakonu ni določena kot gospodarska javna služba, kar lahko vključuje tudi zgraditev dela ali celotne infrastrukture, potrebne za izvajanje te javne službe, razen če gre za razmerje med koncedentom in pravno osebo javnega prava, ki je v skladu z zakonom ustanovljena za izvajanje te javne službe
• v okviru posebne rabe uporabljati, upravljati ali izkoriščati naravno dobrino oziroma naravno javno dobro, kadar zakon zahteva, da se za tako izkoriščanje podeli koncesija
• izgraditi in/ali v okviru posebne rabe uporabljati grajeno javno dobro, določeno v skladu z zakonom, razen če gre za razmerje med pravno osebo javnega prava in koncedentom, ki to pravno osebo ustanovi za zgraditev in/ali upravljanje tega grajenega javnega dobra
• izvajati drugo dejavnost oziroma zgraditi objekte in naprave, za katere zakon določa, da se lahko izvajajo le na podlagi koncesije.
• vlagati zasebno lastnino v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, ter uporabljati te objekte in naprave v skladu z njihovim namenom za poplačilo vlaganj, pa ne gre za katero od koncesij iz prejšnjih alinej.

Te koncesije so praviloma, ne pa tudi nujno javno-zasebna partnerstva. Obstaja pa tudi paleta tako javnopravnih, kot zasebno pravnih koncesij, ki v ta krog ne sodijo. Vse to zahteva ločeno obravnavo, kateri se v naši odvetniški pisarni tudi akademsko posvečamo.

Upravno pravo
Upravno pravo določa pravna pravila delovanja državnih organov, državne uprave, lokalnih skupnosti, oseb javnega prava in nosilcev javnih pooblastil. Upravno pravo sodi v sfero javnega prava in ureja odnose med različnimi upravnimi organi med seboj in razmerja upravnih organov do zasebne sfere. Upravno pravo je pretežno kogentno ter omejuje nosilce pooblastil z namenom, da ne bi prišlo do nepotrebnih posegov v zasebno sfero, ti nosilci pa so s svojimi pooblastili in položajem oblastno nadrejeni. Pisarna nudi pomoč pri pravilnem vodenju ali ravnanju v upravnih postopkih, pravno svetovanje v zvezi z instituti upravnega prava in zastopanje posameznikov in pravnih oseb v prekrškovnih in drugih upravnih postopkih, pred upravnimi organi in upravnim sodiščem.

Pravo lokalnih skupnosti
Pravo lokalnih skupnosti zahteva dobro poznavanje razmerij med organi samoupravnih lokalnih skupnosti, lastnosti in karakteristik pravnih oseb, ki jih te ustanavljajo, nosilcev pooblastil, na katere lokalne skupnosti izvajanje svojih pooblastil prenašajo, kot tudi razmejitve pooblastil med državo in lokalno skupnostjo, in pristojnosti nadzora prve nad drugo. Odvetniki pisarne zastopajo, strokovno svetujejo, podajajo pravna mnenja, predloge in na druge načine pomagajo tako nosilcem pooblastil kot fizičnim in pravnim osebam v razmerjih do institucij lokalne samouprave. Pisarna v zadnjem času tudi zelo pogosto sodeluje in svetuje pri pripravi predpisov lokalnih skupnosti.

Ustavno pravo
Ustava Republike Slovenije, kot najvišji pravni akt Republike Slovenije, zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, ščiti najvišje družbene vrednote ter določa temelje državne ureditve. Je podlaga celotni pravni ureditvi, tako zakonski, kot podzakonski in avtonomni, ter hkrati predstavlja okvir slovenskega pravnega sistema. Z uveljavljanjem načel, kot so načelo demokratičnosti, načelo enakosti pred zakonom, načelo pravne in socialne države in številnih drugih, ki so vključena v ustavo, se ukvarja tudi odvetniška pisarna.

Kazensko pravo
Kazensko pravo sestavljajo predpisi, v katerih so določena ravnanja oz. opustitve, kršitev katerih predstavlja poseg v pravno varovane dobrine, zato so ustrezno kazensko pravno sankcionirana. Kazensko pravo je z instituti ustavnih kategorij dolžno zagotoviti dosledno spoštovanje človekovih pravic in vzpostavlja domnevo nedolžnosti osumljenca (obdolženca) do pravnomočne obsodilne sodbe. Pisarna z dobrim poznavanjem tako materialnega kot procesnega kazenskega prava, ter prava prekrškov (kot dela kaznovalnega prava), zastopa in svetuje v postopkih zoper obdolžence v vseh fazah kazenskega oz. prekrškovnega postopka.

Finančno pravo
Finančno pravo in javno-finančno pravo kot skupek pravnih pravil o finančnem poslovanju in financiranju v širšem smislu obsega pravo državnih pomoči, pravo javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva, in drugih načinov finančnega sodelovanja, poslovanja in finančnih operacij. Področje pojmov, ki se oblikujejo v praksi in s prakso tudi spreminjajo, je izjemno široko, se normativno pogosto spreminja in zahteva dobro poznavanje prakse iz tega področja. Odvetniki zaposleni v pisarni, se s finančnim pravom ukvarjajo dnevno, zato lahko strankam učinkovito pomagajo pri pripravi ustrezne dokumentacije, sklepanju poslov, predvidevanjih celostnih finančnih posledic in jim svetujejo v zvezi z vsemi vprašanji, k se strankam pojavljajo v zvezi z razumevanjem finančnega prava.

Delovno pravo
Pisarna preko zastopanja delavcev, sindikatov in delodajalcev nudi pomoč pri varstvu njihovih pravic in skuša tako pripomoči k spoštovanju uporabe delovnopravne zakonodaje v praksi. Delovno pravo skuša delavce ščititi s tem, da prepoveduje delo in zaposlovanje na črno, zagotavlja pravico do stavke, prepoveduje diskirminacijo, ščiti otroke, mladino, starše, invalide in starejše delavce, vzpostavlja pa tudi posebne režime za poklice, ki so po svojih obremenitvah potrebni drugačne ureditve, ter ureja zaposlovanje tujcev. Pisarna v te namene pripravlja pogodbe o zaposlitvi, rešuje spore glede disciplinskih ukrepov zoper delavce, pomaga pri reševanju kolektivnih delovnih sporov, svetovanju glede kolektivnih pogodb, pripravljanju izrednih odpovedi in s poznavanjem delovnopravne zakonodaje nudi vse ostale storitve na področju delovnega prava.